Boing
Digital Amiga Dream
english

NOVICE
  Klubske novice
  Objave v revijah
  Spletne strani
  Programska oprema
  Dogodki
  Amiga DE
  Strojna oprema
  Obvestila
  Sorodni sistemi
  Ostalo
KLUB
  Stiki
  Popis uporabnikov
  Statut
  E-poštni seznam
  Natečaj
  Slovenski oddelek ATO
BOLŠJI TRG
  Strojna oprema
  Programska oprema
INTERVJUJI
  Laszlo Torok
  Hans-Joerg Frieden
  Andreas Falkenhahn
  James Daniels
  Raymond Cindrić
POVEZAVE
  Novice
  Spletni imeniki
  Strojna oprema
  Programske hiše
  Strani programov
  Prodajalci
  Revije
  Arhivi
  Viri informacij
  Skupine uporabnikov
  Uporabniki
  Pisave
  Večpredstavnost
  Razno
ADMINISTRACIJA
  Prijava
Bravenet.com
Domovanje.com

Rezultati popisa uporabnikov

4 meseci so minili od začetka splošnega popisa uporabnikov in v klubu smo mnenja, da so v tem času nanj verjetno odzvali že vsi, ki so imeli takšen namen. Če se morda motimo in ste uporabnik Amige, a se popisa še niste udeležili, lahko obrazec še vedno izpolnite tu. Podatkov seveda ne bomo vključili v tu objavljeno analizo, a na ta način bomo vendarle vedeli za vas in bomo morda lahko ustregli tudi kakšno vašo željo.

Kot smo obljubili, na tem mestu objavljamo povzetek ugotovitev o obstoječih uporabnikih Amig v Sloveniji, njihovem načinu uporabe in interesih. Seznama uporabnikov seveda tu ne boste našli, saj smo vsem udeležencem popisa zagotovili, da njihovih osebnih podatkov ne bomo javno objavljali.

Na popis se je odzvalo 15 uporabnikov. Ti skupno posedujejo 20 Amig, med katerimi prednjačijo Amige 1200 in Amige 4000, ostali modeli so v manjšini. Ta podatek v nekoliko drugačno luč postavi dejstvo, da imajo ti isti ljudje doma hkrati tudi skupno 17 računalnikov PC. Med njimi prednjačijo modeli s procesorji generacije Pentium II in Pentium 3 s hitrostjo ure med 300 MHz in 1 GHz, čeprav se najdejo tudi primerki procesorjev 486. Iz tega lahko zaključimo, da večina lastnikov Amig hkrati poseduje tudi sodoben osebni računalnik PC, na katerem med operacijskimi sistemi prevladuje Windows.

Če si pogledamo pogostost uporabe teh računalnikov, ugotovimo, da se večina Amig uporablja le občasno, le četrtina pa jih je v uporabi redno. Medtem je v redni uporabi več kot polovica računalnikov PC. Več o tem nam pove tudi namembnost uporabe Amig. Največ se jih uporablja iz nostalgičnih razlogov, predvsem z namenom obujanja spominov ob igranju starih iger. Na drugem je mestu uporaba za danes vsakdanje namene računalnikov: pisarniška opravila, internet in grafično oblikovanje. V tej kategoriji prednjačijo uporabniki, ki v lasti nimajo sodobnega računalnika PC. Zanimivo je tudi dejstvo, da kljub lastništvu primernega računalnika PC zgolj četrtina uporabnikov poganja emulator Amige, ostali so še vedno raje zvesti pristnim Amigam.

V luči teh dejstev so precej logični tudi rezultati, ki prikazujejo interese uporabnikov za nakup nove opreme za svoje Amige. Vanje je denar pripravljena vlagati polovica uporabnikov in to predvsem v strojno opremo. Prednjači predvsem nakup različnih razširitev, v manjši meri pa je prisotna tudi želja po nakupu nove Amige, naj si bo ta klasična ali iz prihajajoče nove generacije. Od programske opreme bi slovenski uporabniki kupili kvečjemu nov operacijski sistem, medtem ko bi za izobraževanje bil pripravljen plačati le en uporabnik. Kot kaže se razvijalcem programov za Amigo ne obetajo ravno zlati časi, saj zanje nihče ne bi rad plačeval. Ker so računalniki brez programov precej neuporabni, lahko sklepamo, da imajo uporabniki že vse, kar potrebujejo, ali pa se bolj nagibajo k uporabi brezplačnih in piratskih programov. Sam bolj verjamem v drugo možnost.

Za konec sem prihranil še podatke o tem, kaj slovenske uporabnike na področju Amige najbolj zanima in o čem bi radi bili kar najbolje informirani. Večina želi izvedeti kar največ o razvoju novih različic operacijskega sistema AmigaOS, veliko se jih zanima tudi za razširitve klasičnih Amig in možnosti emulacije le-teh. Nekaj zanimanja je tudi za računalnike AmigaOne, medtem ko se za AmigaDE, AROS in MorphOS zanimajo le redki. Očitno je pri nas živo prepričanje, da so prave Amige le tiste klasične, ki jih poznamo že dolgo, zapovrh pa morajo biti izdelki podprti s strani matičnega podjetja. Tudi novi operacijski sistem bi raje poganjali na razširjenih klasičnih Amigah, kot na novi sodobni strojni opremi, kar je glede na dotrajanost starih Amig precej zanimivo.

Potrudili se bomo, da bo prihodnje delovanje kluba kar najbolj v skladu z ugotovljenimi in tu objavljenimi rezultati, kolikor nam bo to seveda omogočala številčno precej skromna ekipa aktivnih članov. Na tem mestu bi zato še enkrat pozval vse, ki bi želeli na kakršenkoli način prispevati k delovanju, da se nam oglasijo.

Damir Arh, april 2002

© 2000-2007 D.A.D., All rights reserved.